Politična laž ni mnenje, je pravni problem

Slovenija ima zakone. Ima člene. Ima nadzorne organe. Ima arhive, posnetke, izjave, programe, obljube in časovnice. Ima celo mednarodne opazovalce, ki so večkrat zapisali, da se pravila ne uporabljajo.

Kar Slovenija nima je, da nima odgovornosti.

V treh desetletjih ni bila izrečena niti ena pravnomočna sodba za politično laž, zavajanje volivcev ali manipulacijo v kampanji. Ne zato, ker kršitev ne bi bilo. Te so dokumentirane v poročilih OSCE, Računskega sodišča, AKOS in KPK. Ampak zato, ker se obstoječi pravni okvir preprosto ne uporablja.

In dokler je tako, je meja politične laži samo nebo.

Pravni okvir, ki ga politika ignorira

Slovenija ima enega najbolj jasnih pravnih okvirov za volilne kampanje v Evropi:

• ZVRK zahteva pošteno in enakopravno kampanjo ter popolno finančno transparentnost.
• ZMed prepoveduje prikrito politično oglaševanje.
• ZIntPK prepoveduje zavajanje javnosti in določa integriteto javnih oseb.
• KZ‑1 sankcionira zavajanje, ki povzroči škodo.
• EU uredba 2024/900 zahteva popolno preglednost političnih oglasov.

To niso moralne smernice. To so zakoni.

Če podjetje ne sme lagati potrošnikom, ne sme politik lagati volivcem. Če medij ne sme prikrito oglaševati, ne sme politik prikrito manipulirati. Če je zavajanje v gospodarstvu kaznivo, zakaj ni zavajanje v politiki, kjer je škoda največja.

Dokazi so javni – Vse je posneto – Vse je arhivirano

V nobeni drugi sferi življenja ni toliko dokazov kot v oziroma za politični zločin:

• vsak govor je posnet
• vsak intervju je arhiviran
• vsaka obljuba je zapisana
• vsaka manipulacija je javno dokumentirana
• vse je predvajano v prime‑timeu

To niso govorice iz gostilne. To niso anonimni viri. To niso špekulacije.

To so dokazi, ki bi v katerikoli drugi panogi zadoščali za disciplinski postopek, civilno tožbo ali kazenski pregon.

V politiki pa? … še Nič.

Čas je za novo prakso

Slovenija ne potrebuje novih zakonov. Ne potrebuje novih komisij. Ne potrebuje novih birokratov ali deklaracij.

Slovenija potrebuje nekaj veliko bolj preprostega in enostavnega: da začne uporabljati in prakticirati pravila, ki jih že ima in so zapisana.

Če lahko sankcioniramo žalitev, lahko sankcioniramo tudi laž, ki povzroči milijardno škodo. Če lahko kaznujemo napačno parkiranje, lahko kaznujemo tudi zavajanje volivcev. Če lahko podjetje odgovarja za zavajajoč oglas, lahko politik odgovarja za zavajajočo obljubo.

Zahteva ni radikalna. Ni ekstremna. Ni politična.

To je pravna logika.

Predlog: predvolilna pravna interventna skupina

Slovenija ima dovolj pravnikov, dovolj znanja in dovolj zakonov, da bi lahko v predvolilnem času vzpostavila posebno pravno skupino — polovico iz javnega, polovico iz zasebnega sektorja — ki bi v realnem času spremljala kampanje, dokumentirala nepravilnosti in sproti vlagala prijave.

Otročje in nesmiselno je krneko opazovanje kršitev, če pa jih treba takoj sankcionirati. Zakaj bi čakali na poročila po volitvah, ko je škoda že narejena, ko so se posamezniki in skupine okoristili.

Zakaj pravzaprav bi imeli zakone, če jih ne uporabljamo?

To ni politični predlog. To je predlog za pravno državo.

Če se ponovim

Volitve niso prostor, kjer je vse dovoljeno. Volitve so temelj demokracije. In demokracija brez odgovornosti ni demokracija — je samo še igra brez pravil.